Nage knjige

Enkrat sem obljubila, da bom pisala tudi o tem, pa mi je potem nekako iz glave ušlo. Spomnim se pa, kadar srečam novo knjigo, ki je sramežljivo odkrita in bi rada bila drugačna …

Če bi opisovali knjigo kot pojem oz. kot predmet, bi verjetno rekli, da ima notranjost ali jedro iz tanjših listov, zunanja platnica pa ji daje podobo in trdnost. Je njena obleka, ki bralca povabi, da knjigo odpre in jo prelista. Ko dvignete platnico, ima ugledna knjiga tudi predlist. Ta se ponaša s tem, da je malce drugačen od ostalih, je trdnejši in morda barven, še rajši pa s rahlo strukturirano površino. Njegova vloga je v tem, da povezuje notranjo stran platnice s knjižnim blokom.

Kaj pa platnica? Je lahko zelo trdna, pravzaprav je natančneje reči, da je trda. Taka je v osnovi iz knjigoveške lepenke, prevlečena s papirjem, na katerem je natisnjena naslovnica. Lahko je prevlečena tudi z drugim materialom, npr. platnom ali usnjem. Knjige, ki jih knjigovez tako obleče, so prave srečnice! Kupimo jih za darilo in smo jih vedno veseli.

Vsakdanje knjige morajo biti cenejše, zato dobijo lahko oblačilo. Njihova platnica je mehkejša, obliki se reče broširana ali mehka vezava. Material, ki knjigi daje obliko, je običajno karton v višji gramaturi, včasih ima zavihek, na katerega se zabeležijo še kaki podatki ali pa tudi ne.

Nage knjige so revice. Oblečene so v kartončke cenene izvedbe, vse pogosteje so to obojestransko premazani papirji v malce višji gramaturi, ki pa je vse prevečkrat 200g ali tam nekje. Četudi v sebi te knjige nosijo pravo bogastvo, ne delujejo tako. Nimamo jih radi in ne spoštujemo jih. Morda se tega niti ne zavedamo, a v resnici je tako, da nimamo pravega odnosa do takšnih knjig. V vsakem primeru se nam zdijo drage, tudi če so v resnici poceni. Slabo se prodajajo, kar pa je prodanih, ne prinesejo veselja.

Nagim knjigam izberejo obleko nespretni tiskarji. Ne pomislijo, da so take knjige kakor ženska, ki je oblekla najlonke, pozabila pa je obleči krilo. Spominjajo na dedka v parku, ki ima oblečene dolge spodnjice, hlače pa je pustil v omari.

Založniki in ostali naročniki, ki prejmejo takšne knjige, so potihem nezadovoljni, tolažijo pa se s prihrankom, ki jim je bil prikazan. Pozabili so, da imajo bralci lepe knjige radi. Ne pomislijo, da knjiga ni časopis, ki bo jutri že star in nam zanj ne bo mar.

Knjige, ki so oblečene le v poceni knjižno perilo, niso v veselje. Nerodno je tudi to, da kmalu postanejo še bolj grde, ker se njihova oblekica zmečka in zvije.

Bralci si želimo drugačnih.